Zaključujemo 3. fazo projekta Manj je več

V zaključevanju je že tretja (zadnja) faza projekta Manj je več,  ki je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt je pomembno prispeval k uresničevanju ciljev več tematskih področij Strategije lokalnega razvoja (SLR) LAS Ovtar Slovenskih goric.

Inovacije za varstvo okolja

Na področju varstva okolja in ohranjanja narave smo uvedli inovativen pristop spremljanja stanja tal. V okviru projekta smo pridobili avtomatski vzorčevalnik tal, ki omogoča natančno in redno analizo stanja na testnih površinah. Delovanje naprave smo predstavili javnosti, s čimer smo poudarili pomen sodobnih tehnologij pri trajnostnem upravljanju z viri.

Spodbujanje ekološkega kmetijstva

Projekt pomembno prispeva k preusmeritvi v ekološko kmetijstvo, ki zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov in prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za podporo okolju prijazni obdelavi tal smo nabavili česalo, katerega uporabo je praktično prikazal g. Kocbek. Ob tej priložnosti je predstavil številne prednosti ekološkega kmetovanja in spodbudil udeležence k razmisleku o trajnostnih pristopih.

Ozaveščanje ciljnih skupin in krepitev lokalne samooskrbe

Pomemben poudarek projekta je bil namenjen ozaveščanju različnih ciljnih skupin – mladih, žensk, starejših in drugih ranljivih skupin – o pomenu varstva okolja, razvoja kratkih dobavnih verig, ekološkega kmetijstva ter zmanjševanja količin odpadne hrane. V okviru teh prizadevanj smo organizirali okroglo mizo na temo lokalne preskrbe, kjer smo poudarili pomen uživanja lokalno pridelane in ekološke hrane. V podporo nadaljnjemu razvoju lokalne samooskrbe smo pripravili tudi Strategijo kratkih dobavnih verig.

Skupno proti odpadni hrani

V sodelovanju s projektnimi partnerji – LAS Bogastvo podeželja (Ptuj), LAS Obsotelje in Kozjansko (Šmarje pri Jelšah), LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (Ljubno ob Savinji) ter LAS s ciljem (Idrija) – smo pripravili dokument Zmanjševanje izgub in odpadne hrane za vse tipe gospodinjstev. Dokument je namenjen širši javnosti kot praktičen pripomoček za učinkovitejše upravljanje z živili v vsakdanjem življenju.

Mednarodna izmenjava znanja

V okviru mednarodnega sodelovanja smo oktobra 2025 obiskali irskega partnerja LEADER Kilkenny, kjer smo si ogledali številne dobre prakse trajnostnega razvoja podeželja. Ogled nam je ponudil nove ideje in pristope, ki bi jih lahko uporabili tudi pri nas.

Projekt Manj je več je s celostnim pristopom prispeval k trajnostnemu razvoju podeželja, spodbudil ekološko pridelavo, okrepil lokalno preskrbo ter ozavestil številne ciljne skupine o pomenu varovanja okolja in odgovornega ravnanja z viri. Doseženi rezultati predstavljajo trdno osnovo za nadaljnje delo na teh področjih, tako na lokalni kot širši ravni.

Predstavitev uporabe česala

Predstavitev kmetijskega stroja – česala na kmetiji Kocbek v Voličini

Na kmetiji Kocbek v Voličini smo si 4. aprila 2025 ogledali predstavitev enega ključnih pripomočkov sodobnega ekološkega kmetovanja – česalo. Gre za vsestransko uporaben kmetijski stroj, ki ima pomembno vlogo pri pridelavi žita, koruze in krompirja.

Česalo omogoča mehansko zatiranje plevela, s čimer se izognemo uporabi kemičnih herbicidov in tako pomembno prispevamo k trajnostnemu kmetovanju ter varovanju naravnih virov. Poleg tega ima uporaba česala številne dodatne pozitivne učinke: izboljšuje strukturo tal, pomaga ohranjati vlago v tleh in zmanjšuje erozijo.

Zaradi teh lastnosti česalo dolgoročno vpliva na večjo rodovitnost in zdravje tal, kar se odraža tudi v višjih in stabilnejših pridelkih. Za kar najboljšo učinkovitost pa je ključno, da se česalo pravilno prilagodi posamezni kulturi in njeni razvojni fazi.

IMG 20250404 103811

20250404 102616

Besedilo in foto: Alenka Špes in Tanja Kosec

Prikaz sodobnega vzorčenja tal za precizno kmetijstvo

Prikaz sodobnega vzorčenja tal za precizno kmetijstvo

Dne 29. januarja 2025 smo v sodelovanju z KGZS Ptuj in ŽIPO Lenart pripravili strokovni prikaz pravilnega odvzema talnih vzorcev za potrebe preciznega kmetovanja. Udeleženci dogodka so se seznanili z uporabo avtomatskega vzorčevalnika tal N2012, ki ga na ŽIPO Lenart že redno uporabljajo pri analizi tal in je bil dobavljen v sklopu projekta Manj je več, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Dogodek je vodil g. Klemen Kaučič, ki je predstavil delovanje naprave ter praktično prikazal postopek vzorčenja. Vzorčevalnik N2012, proizvajalca Bodenprobetechnik Peters GmbH, omogoča hitro in učinkovito zbiranje talnih vzorcev s pomočjo svedra, pri čemer zagotavlja natančno in enakomerno razporeditev odvzemnih točk po površini obdelovalnega območja. Globina vzorčenja se prilagaja načinu obdelave tal, običajno pa znaša med 20 in 25 cm, skladno s priporočili Kmetijskega inštituta Slovenije in podjetja Agromedica.

Za vsak povprečni vzorec naprava izvede od 10 do 20 naključnih vbodov, ki so enakomerno porazdeljeni znotraj izbranega območja. Posamezni podvzoci se zbirajo v skupen vzorec, težek med 500 in 1000 g, kar je dovolj za laboratorijsko analizo. Vzorci se samodejno prenesejo v zbirno posodo in nato v embalažo za pošiljanje v laboratorij.

Pomemben del postopka je tudi GPS podpora, ki omogoča natančno lociranje vsakega odvzema, kar omogoča izdelavo podrobnih kart založenosti tal ter načrtovanje gnojenja. Postopek vključuje tudi dosledno dokumentacijo in označevanje vzorcev, kar zagotavlja sledljivost in kakovost analiz.

Zakaj je pravilno vzorčenje tal ključnega pomena?

Natančna analiza tal je temelj vsakega učinkovitega in trajnostnega kmetovanja. V praksi se na številnih kmetijah še vedno odvzema vzorce na podlagi lastnikove subjektivne presoje, kar pogosto vodi v nereprezentativne rezultate, saj tla znotraj ene njive lahko kažejo velike razlike v lastnostih, kot so pH, založenost s hranili ali struktura. Če so vzorci vzeti neustrezno, končni rezultati ne odražajo dejanskega stanja tal, kar vpliva na nadaljnje odločitve glede gnojenja in obdelave.

Uporaba sodobne tehnologije pri vzorčenju, kot je avtomatski vzorčevalnik z GPS sledenjem, omogoča bolj objektiven, zanesljiv in ponovljiv postopek. Le z natančnimi in pravilno odvzetimi vzorci lahko kmetovalci pridobijo realno sliko o stanju tal ter s tem izboljšajo učinkovitost pridelave, zmanjšajo stroške in zmanjšajo vpliv na okolje

Besedilo: Tanja Kosec, Damjana Vizjak, Alenka Špes

Foto: ŽIPO d.o.o.

   odvzemanje vzorca

OKROGLA MIZA NA TEMO TRAJNOSTNE LOKALNE PRESKRBE IN VKLJUČEVANJE V KRATKE DOBAVNE VERIGE

20250305 104407V okviru projekta sodelovanja LAS "Manj je več", financiranega iz Ukrepa 19.3 Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je bila organizirana okrogla miza na temo trajnostne lokalne preskrbe in vključevanja v kratke dobavne verige. Dogodek je povezal različne deležnike, ki se zavzemajo za izboljšanje trajnostne proizvodnje hrane, zmanjšanje okoljskega odtisa in povečanje prehranske varnosti.

Projekt "Manj je več" združuje več lokalnih akcijskih skupin (LAS) iz Slovenije, kot so LAS Obsotelje in Kozjansko, LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS s CILjem ter irski partner Kilkenny LEADER Partnership. Vključen je tudi LAS Ovtar Slovenskih goric s partnerji: Zadruga Dobrina z.o.o, so.p. , ŽIPO Lenart, d.o.o. in Ekološka kmetija Kocbek iz Voličine. Njihova skupna prizadevanja so usmerjena v razvoj trajnostnega kmetijstva, prilagajanje podnebnim spremembam ter zmanjšanje zavržene hrane in uporabe plastike.

Na okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki in praktiki s področja lokalne preskrbe in kratkih dobavnih verig:

  • Red. Prof. Dr. Martina Bavec (Univerza v Mariboru) je predstavila pomen ekološkega kmetijstva in trajnostne pridelave hrane.
  • Dr. Mitja Krajnc (ŽIPO Lenart, d.o.o.) je osvetlil izzive in rešitve v agroživilskih verigah.
  • Renato Kocbek, ekološki pridelovalec, je delil izkušnje s trajnostno pridelavo sadja in zelenjave.
  • Denis Ploj (Zadruga Dobrina z.o.o., so.p.) je predstavil model delovanja zadruge za neposredno povezovanje kmetov in potrošnikov.
  • Dr. Milojka Domajnko (RASG d.o.o., Zadruga Dobrina) je poudarila potrebo po sistemski podpori lokalnim ponudnikom.

Razprava je osvetlila pomembne izzive in priložnosti na področju lokalne preskrbe. Kratke dobavne verige zmanjšujejo okoljski vpliv transporta in podpirajo lokalno gospodarstvo. Kljub številnim prednostim njihova vzpostavitev prinaša tudi izzive, kot so visoki logistični stroški in pomanjkanje povezovanja med pridelovalci in kupci. Ključno vlogo imajo tudi potrošniki, ki s podporo lokalnim pridelovalcem bistveno pripomorejo k trajnostni preskrbi. Poleg tega imajo javne ustanove in prehranski obrati pomembno odgovornost pri izbiri lokalne hrane, saj lahko s svojimi odločitvami spodbudijo trajnostni razvoj. Pri tem so sodelujoči v razpravi poudarili problem prenizkega financiranja ekoloških živil domačih pridelovalcev s strani države. Za uspešno delovanje kratkih dobavnih verig so potrebne sistemske rešitve, med katerimi so digitalizacija, izboljšane javne spodbude in dogovorjeni odkupi ekoloških kmetij.

Projekt "Manj je več" si prizadeva za nadaljnjo krepitev sodelovanja med kmeti, zadrugami in javnimi institucijami. Ključni cilji za prihodnost so: krepitev povezovanja med pridelovalci, zadrugami in javnimi institucijami, razvoj digitalnih rešitev za optimizacijo kratkih dobavnih verig, spodbujanje potrošnikov k večji uporabi lokalne in sezonske hrane in sistematična podpora kmetom in malim pridelovalcem za lažji vstop v kratke dobavne verige.

Izvedena okrogla miza je odprla številna pomembna vprašanja in osvetlila ključne izzive ter priložnosti, ki lahko pripomorejo k trajnostnemu prehranskemu sistemu v Sloveniji. Vse to nas usmerja k bolj odporni, pravični in ekološko sprejemljivi oskrbi s hrano, kar je ključnega pomena za prihodnost naše skupnosti.

Besedilo: Tanja Kosec, Damjana Vizjak, Alenka Špes

Udeležba ponudnikov na Prazniku kozjanskega jabolka

Udeležba ponudnikov na Prazniku kozjanskega jabolka, 12. oktobra 2024

Letos smo se udeležili Praznika kozjanskega jabolka, kjer so se predstavili partnerji in ponudniki v okviru projekta “Manj je več”.

Projekt naslavlja ključne izzive današnjega časa: skrb za okolje, zmanjševanje in ponovno uporabo plastičnih odpadkov, prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ter zagotavljanje trajnostne proizvodnje in porabe hrane.

Na dogodku smo skupaj z lokalnimi ponudniki opozarjali na pomen zmanjšanja zavržene hrane, spodbujali uporabo kompostnikov v gospodinjstvih ter poudarjali pomen zmanjševanja toplogrednih plinov in dviga kakovosti življenja.

V sodelovanju z lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) iz Slovenije in Irske širimo dobre prakse in trajnostne rešitve za boljši jutri.

 

Kozjanskojabolko Testenine Škamlec