rasg las ovtar

Občina Benedikt

Benedikt v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Benedikta
Cerkev je postavljena na levi strani regionalne ceste Lenart – Gornja Radgona. Ima zelo bogato zgodovino, saj jo pisni viri prvič omenjajo že leta 1329. Danes je cerkev triladijska stavba in je v celoti obokana. To je rezultat njene postopne razširitve. Najprej so k romanski ladji v 16. stoletju prizidali poznogotski prezbiterij, v 2. polovici 19. stoletja pa stranski ladji. Sama oprema v cerkvi, ki obsega pet oltarjev, prižnico in drugo, je večinoma neogotskega tipa. Posebnost pa je stranski oltar iz poznega baroka. Ob cerkvi je še leta 1617 stala kostnica sv. Mihaela, ki pa so jo pred letom 1764 odstranili. Poleg župnijske cerkve stoji baročno župnišče, v katerem je shranjena galerija nekdanjih benediških župnikov.



Benedikt v Slovenskih goricah - Fišerjeva kapelica
Po pričevanju sedanjih lastnikov je bila kapelica postavljena leta 1902. Namen postavitve ni točno znan. Kapelica je zaprtega tipa, s tlorisom kvadrata s petosminskim zaključkom. Nad vhodnim delom se dviguje manjši leseni zvonik, oblečen v pločevino. Kapelico krasi lesen neogotski triptih, v višji in širši srednji niši stoji lesen kipec Lurške Matere Božje, stranski niši sta prazni. Nazadnje je bila obnovljena leta 2000.

 
Benedikt v Slovenskih goricah - Glunčova kapelica
Kapelica stoji zahodno od pokopališča v Benediktu. O nastanku kapelice ni natančnih podatkov. Po pripovedovanju naj bi jo postavili konec 19. stoletja, letnica nastanka pa naj bi bila nekoč celo vpisana nad vrati kapelice. Župnijska kronika poroča, da so kip Srca Jezusovega iz notranjščine do leta 1935 uporabljali v procesijah sv. Rešnjega telesa. Kapelica je bila nazadnje obnovljena leta 2002. Njen tloris je kvadrat s petosminskim zaključkom in je zaprtega tipa. Notranjščina je obokana, na zidani oltarni mizi stoji precej kvaliteten lesen kip Srca Jezusovega.


Benedikt v Slovenskih goricah – Gomila
Rimsko gomilno grobišče, visoko 0,8 m in premera 12,5 m.
 
 
Benedikt v Slovenskih goricah - Hiša Benedikt 84
Zidana, pritlična, delno podkletena stanovanjska hiša iz druge polovice 19. stoletja, s tradicionalno razporeditvijo prostorov. Vhodni portal je kamnit in polkrožno zaključen. Hiša stoji ob cesti, v razloženem naselju.
 
 
Benedikt v Slovenskih goricah - Krmekova kapelica
Kapelica zaprtega tipaje postavljena na razpotju cest, ki iz Benedikta vodita na Sv. Tri kralje in v Štajngrovo. Točna letnica izgradnje ni znana, datira pa v drugo četrtino 20.stoletja. Črke KJ in KA na vratih verjetno pričajo o prenovi, ki sta jo izvršila oče in mati sedanjih lastnikov, Jože in Alojzija Krmek. Danes krasi kapelico lesen kip Brezmadežne. Kapelico so lastniki nazadnje obnovili leta 1985.
 


Benedikt v Slovenskih goricah - Rimska gomila
Rimska sploščena gomila višine 1,6 m in premera 10,8 m.
 
Benedikt v Slovenskih goricah - Rimsko gomilno grobišče
Grobišče sestoji iz šestnajstih manjših rimskih gomil, ki so vse že delno razkopane. Med njimi so možne tudi prazgodovinske. Ohranjene višine gomil so od 0,4 do 1,9 m s premeri od 5,2 do 13,2 m.
 
Benedikt v Slovenskih goricah - Znamenje
Kapelica stoji na zahodni strani ceste Benedikt - Gornja Radgona, v neposredni bližini zadruge v Benediktu. Je zaprtega tipa in datira v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno. V niši, odprti s šilastim lokom, je Marijin kip. Pokriva jo dvokapna streha.
 
Drvanja – Gomila
Nepoškodovana in neopredeljena rimska gomila z višino 1,8 m in premerom 17 m.
 
Drvanja - Joževa kapelica
Kapelica stoji na zahodni strani ceste Trstenik - Drvanja, v bližini hiše Drvanja 17, na drugi strani ceste. Legenda pripoveduje, da je ob cesti strašilo, to pa naj bi bil po pripovedovanju domačinov tudi razlog, da sta dala leta 1910 Marija in Jože Zorman postaviti kapelico. V kapelici je bil sprva ob kipu Lurške Matere Božje še lesen kipec sv. Bernardke, vendar so ga lastniki v šestdesetih letih prinesli v benediško cerkev. Tam je bil do sredine sedemdesetih let, ko ga je sedanji župnik vrnil lastnikom, ki ga (vsaj zaenkrat) niso postavili nazaj v kapelico.

 
Kapelica je v tlorisu kvadrat s petosminskim zaključkom. V sprednjem delu se dviguje lesen, v pločevino oblečen zvonik. Čelo krasi na omet naslikan motiv božjega očesa in napis BREZMAD. GOSPA PROSI ZA NAS 1910-1998. Notranjščina je obokana, na zidani oltarni mizi pa stoji kip Lurške Matere Božje. Votlino prikazovanja ponazarjajo na steni v ozadju naslikane skale. Kot kaže letnica na fasadi, je bila kapelica nazadnje obnovljena leta 1998.
 
Drvanja - Perkova kovačija
Kovačija stoji v razloženem naselju Drvanja, v sklopu domačije Perko (naslov Drvanja 24), ob cesti, ki pelje od Drvanje proti Spodnji Bačkovi. To je značilna, iz opeke grajena kovačija z večjim lesenim nadstreškom, zgrajena na začetku 20. stoletja. V njej je dobro ohranjeno kovaško orodje z ognjiščem.
 

Drvanja - Rimska gomila
Delno poškodovana rimska gomila z višino 0,5 m in premerom 7 m.
 

Drvanja - Rimska stavba
Odkriti temelji rimske stavbe. Rimske gradbene ostaline in kulturna plast so že delno poškodovane. Potrebna so nadaljnja proučevanja.
 

Drvanja - Rimsko gomilno grobišče
Sestavlja ga osem rimskih gomil, ki so delno poškodovane zaradi kolovoza. Gomile pripadajo ostalinam bližnjih rimskih stavb. Višine so od 0,2 do 0,7 m, premer pa od 7 do 11,5 m.
 

Ihova - Rimska stavba (villa rustica)
Na površini velikosti 20x35 m vidni sledovi rimske hiše.
 
Ločki Vrh – Gomila
Neopredeljena, nepoškodovana gomila z višino 1,8 m in premerom 18 m iz rimskega obdobja.
 

Obrat - Arheološko najdišče pod Tremi kralji
Vidne so še 4 prekopane rimske gomile. Visoke so od 0,7 do 1,8 m, s premerom od 9 do 14 m. Najdbe so izgubljene. Odkriti so še ostanki rimske stavbe, ki so delno raziskani.
 
Obrat - Rimske stavbe
Najdeni so sledovi rimskih stavb z večinoma izkopanimi temelji. Predvsem so pomembni za preučevanje podatkov o naselitvi tega območja, velikosti zaselka in njegovemu pomenu ob poti proti Panonski nižini.
 
Obrat - Rimski gomili
Dve manjši, verjetno rimski, delno poškodovani gomili. Višina 0,4 in 0,7 m, premer 7 in 6 m.
 
Spodnja Bačkova - Hiša Spodnja Bačkova 21
Hiša stoji ob cesti v razloženem naselju. To je lesena pritlična podkletena stavba iz druge polovice 19. stoletja, z zidano in obokano kletjo, krita je z dvokapno salonitno streho.
 
Spodnja Bačkova - Hiša Spodnja Bačkova 5
Hiša stoji v okviru domačije, v razloženem naselju nad cesto. Lesena, nekoč s slamo krita hiša ima tradicionalno razporeditev prostorov in izvira iz 19. stoletja. Ohranjena je značilna črna kuhinja.
 
Spodnja Bačkova - Hujsekova kapelica (Župeceva kapela)
Kapelica stoji na vzhodni strani ceste Bačkova - Spodnja Ščavnica, med Spodnjo in Zgornjo Bačkovo, ob hiši Spodnja Bačkova 24. Postavljena je bila leta 1871 v zahvalo za zdravje. To je neoklasicistična kapelica zaprtega tipa in je v obliki nepravilnega šesterokotnika ter krita s šotorasto pločevinasto streho.  Nad vhodom je trikotna niša. V notranjosti je na zidani oltarni mizi postavljen kip Brezmadežne Marije. Kapelica je bila nazadnje obnovljena konec sedemdesetih let 20. stoletja.



Spodnja Bačkova - Kužno znamenje
To kamnito stebrasto znamenje stojina križišču vrh slemena, na meji med Bačkovo in Zagajskim Vrhom,v neposredni bližini hiše Spodnja Bačkova 35. Letnica na križu 1618 priča, da so znamenje postavili že v začetku 17. stoletja. Kljub temu je na vojaškem zemljevidu iz jožefinske dobe približno na tem mestu vrisan le lesen križ. Zadnikar navaja, da so znamenje postavili v spomin na kugo meseca julija leta 1618. Ker je stalo na gomili, se je začelo nagibati, ko pa so okoli leta 1900 gomilo znižali, so v njej našli ostanke treh kužnih mrličev.
Na vrhu trupa stebra so na treh straneh vklesana imena tu pokopanih: NICLAS SIDERITCH (vzhod), CHRISTOF TSROSCHNER (sever), PETER GOLLOB (zahod), južna stran je brez imen. V čelno stranico križa je vklesan napis: I N 1 6 1 8 I V L Y, na drugi strani pa Kristusov monogram IHS. Znamenje med obravnavanim gradivom izstopa tako s svojo starostjo kot tipološko. Marijan Zadnikar ga slogovno uvršča med gotiko in renesanso.

 
Spodnja Ročica - Rimsko gomilno grobišče
Štirinajst rimskih, že delno prekopanih gomil z višinami od 0,7 do 1,3 m in s premeri od 5,5 do 11,5 m.
 
Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Treh kraljev
Je podružnična cerkev benediške župnije ter najveličastnejša poznogotska cerkev v Osrednjih Slovenskih goricah. Začetek gradnje sega v prvo polovico 16. stoletja. Cerkev odlikuje velikopotezen koncept, ki nekoliko spominja na ptujskogorsko romarsko cerkev. Že od postavitve je bila zasnovana kot romarsko svetišče. Sem so prihajali romarji, ne le iz Slovenskih goric, ampak predvsem iz Prekmurja.



Župljani so med leti 1521- 1528 pregradili skromno enoladijsko cerkev. V drugi polovici 16. stoletja sta bili obokani obe stranski ladji in pozidan zvonik. Poznogotska triladijska stavba, ki jo na zunanjščini obdajajo bogati oporniki in krasijo štirje portali, sodi med naše največje umetnostne spomenike. V naslednjih stoletjih je cerkev doživljala le manjše spremembe, prizidana je bila zakristija z oratorijem, med leti 1902 – 1903 pa je bila v celoti obnovljena njena zunanjščina in notranjščina.
Posebna dragocenost cerkve so njeni oltarji. Med njimi velja posebej omeniti oltar Kristusovega rojstva, ki je najstarejši, saj je še značilen gotski krilni oltar, kakršnih je na Slovenskem le malo. V osrednji vdolbini je božični prizor z jaslicami. Tu je upodobljen Jezusov rodovnik. Drugi oltar je posvečen Trem kraljem. Po nastanku je mlajši (okoli leta 1620) in v primeru s prejšnjim tudi preprostejši. Izrazito renesančen je po svojem slogu oltar Marijinega vnebovzetja. Ima letnico 1636 in ga strokovnjaki postavljajo na začetek v bogati vrsti zlatih oltarjev 17. stoletja. Med opremo je treba omeniti kamnito prižnico, ki so jo postavili k stebru ob slavoloku. Tudi ta sodi po letih nastanka v tiste čase kakor sama cerkev.

 
Po II. svetovni vojni je skrb nad cerkvijo prevzel Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, kar še enkrat več priča o pomenu ohranitve tega kulturnega spomenika. Notranji ometi cerkve so bili nazadnje obnovljeni leta 1980, zunanji ometi in streha 1992, klopi in orgle pa v letu 2001.
 
Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah – Mežnarija
Mežnarija (romarska hiša) stoji v neposredni bližini cerkve sv. Treh kraljev in ima obliko črke L. V podolžnem gotskem delu stavbe so ohranjeni kvalitetni kamnoseški gotski detajli in portal. Mežnarija je nastala sočasno s cerkvijo med leti 1521 -1588.
 
Sveti Trije kralji v Slovenskih goricah - Domačija Sv. Trije kralji 9
Domačijo sestavljata hiša in gospodarsko poslopje, s strmima dvokapnima opečnima strehama. Vhod v hišo je v srednji osi skozi kamnit portal. Bidermajersko oblikovana dvokrilna vrata. Gospodarsko poslopje ima širok odprti hodnik. Domačija leži v naselju pod župnijsko cerkvijo in datira v drugo polovico 19. stoletja.
 
Štajngrova - Domačija Štajngrova 83
Hiša v obliki črke L je zidana, pritlična in delno podkletena. Krita je s strmo opečno dvokapno streho. Stanovanjskemu delu sledi gospodarski prostor, kjer stoji lesena preša. Vinska klet je obokana. Na dvorišču je ohranjen vodnjak na kolo. Domačija je bila zgrajena v  drugi polovici 19. stoletja.
 
Štajngrova - Klemenčičeva kapelica
Na tem mestu je že v času Jožefinske vojaške izmere stal lesen križ, sedanja kapelica oz. znamenje z nišo pa je bilo postavljeno leta 1808. Kot pove napis, je bila nazadnje obnovljena leta 2000. Slikarije je obnovil Alojz Žekš iz Oseka.
Na stropu niše, obokane s plitko banjo, je v medaljonu naslikan golob sv. Duha. Na hrbtno stranico je pritrjeno leseno razpelo s Križanim. Nad Križanim je na razpelo pritrjena tablica z napisom INRI. Ob križu sta na omet naslikana Marija in Janez Evangelist. Na levi stranski steni je naslikan medaljon s sv. Terezijo. Na desni stranski steni je v medaljonu naslikan sv. Valentin. Nekoliko naivno izvedene poslikave zaznamujejo predvsem močne lokalne barve.

 
Trotkova - Rimsko gomilno grobišče
Največje rimsko grobišče s 60 gomilami, v eni je bila odkrita kamnita pepelnica. V večini so gomile prekopane. Visoke so od 0,2 do 2 m in imajo premere od 5 do 12,8 m.
 
  
Trstenik - Beričeva kapelica
Postavljena je ob cesti, ki po vrhu slemena vodi iz Trstenika na Zagajski Vrh,v neposredni bližini domačije Trstenik 13. Kapelica je bila zgrajena leta 1897. Sedanji lastniki so povedali, da ni bila notranjščina kapelice še nikoli obnovljena, saj kapelico sproti obnavljajo le od zunaj.
Kapelica je v tlorisu vzdolžni pravokotnik s petosminskim zaključkom. V sprednjem delu se dviguje lesen, v pločevino oblečen zvonik. Pokriva jo rdeče prepleskana pločevinasta streha z zvonikom, v katerem je še danes zvonček. Na zidani oltarni mizi stoji v sredini lesen kip Lurške Matere Božje, ob njej pa na levi lesen kip svetnika z modelom cerkve v roki in manjši kipec Srce Jezusovo ter na desni lesen kip sv. Janeza Nepomuka.



Trstenik - Peserelova kapelica
Postavljena je na travniku ob magistralni cesti Lenart – Gornja Radgona in je nekaj sto metrov oddaljena od Senekovičeve domačije na naslovu Trstenik 7. Kapelico je dal po vrnitvi iz Soške fronte, kjer je bil ranjen, leta 1918 postavit Jože Peserl. Posvečena je bila leta 1925 in nazadnje obnovljena leta 1991. Kapelica je v tlorisu vzdolžni pravokotnik s petosminskim zaključkom. Nad vhodom se v liniji fasade dviguje zidan zvonik, v katerem je še danes zvonček. Kapelica je krita z rdečimi opečnimi strešniki. Pod fasadnim oknom je v omet vrezana letnica posvetitve 1925. Oltarni del je za stopnico dvignjen in znotraj polkrožno oblikovan. Za oltarno mizo je manjša polkrožna niša, v kateri stoji lesen kipec Srca Jezusovega. Na zadnji steni sta levo in desno ob Kristusu precej naivno naslikana angela, ki s sklenjenima rokama klečita na oblakih.

 
Trstenik - Rimsko grobišče
Skupina sedmih, še nepoškodovanih rimskih gomil, z višinami od 0,6 do 1,7 m in premeri od 8,7 do 13 m.
 
Ženjak - Depojska najdba negovskih čelad
Leta 1811 je bilo ob krčenju gozda najdenih 26 bronastih čelad negovskega tipa. Ob sondiranju med II. svetovno vojno ni bilo novih najdb. Najdba je iz starejše železne dobe.
 

Ženjak – Znamenje
Znamenje stoji severno od ceste Radgona - Lenart, pri odcepu ceste, ki pelje v Zgornji Ženjak. Postavljeno je bilo v 19. stoletju in ima pravokotni tloris, pokriva ga dvokapnica. Na obcestni strani je velika niša s fresko Kristusa. Ob strani sta manjši niši.