rasg las ovtar

Turizem


KAMNINE, POVRŠJE IN VODE
Slovenske gorice sestavljajo nizka slemena in griči v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Glavna vodna žila je reka Pesnica s svojimi pritoki. Zaradi tektonskega ugrezanja je območje ob srednjem toku Pesnice s pritokoma Drvanjo in Velko precej nižje. Rečne doline so zelo široke, slemena pa dolga in položna. Vsa večja naselja in obdelovalne površine so umaknjene na sušnejše robove dolin. V geološkem pogledu pripadajo Slovenske gorice Panonskemu bazenu (v preteklosti zalivalo Panonsko morje). Osrednji, znižani del Slovenskih goric se je najmanj nagubal, zato pa je prišlo do več navpičnih premikov.

 
Za kamninsko sestavo Osrednjih Slovenskih goric so značilne neogenske usedline, ki so slabo sprejete in zato slabo odporne proti delovanju zunanjih sil. Prevladujejo peski, gline in laporji, manj pa je peščenjakov in apnencev. Litotamnijski apnenec je najodpornejša kamnina tega območja, zaradi svoje trdnosti in prepustnosti za vodo gradi izpostavljene vrhove pa tudi manjše zakrasele planote.
 
Osrednje Slovenske gorice imajo precej gosto rečno mrežo, vodni pretok Pesnice in ostalih potokov močno niha. Največji pretok je spomladi (marca) zaradi snežnice in dežja, drugi višek pa je jeseni (novembra). Pred regulacijami je Pesnica redno poplavljala. V Pesniški dolini najdemo številna jezera: Pristava, Komarnik, Radeško in Trojiško jezero.
 
    
 
PODNEBJE, PRST IN RASTJE
Podnebje je prehodno panonsko celinsko podnebje, od zahoda proti vzhodu se večajo temperaturne razlike, zmanjšuje pa se količina padavin. Dolinska dna imajo v povprečju nižje temperature kot sosednja pobočja in vrhovi, kar omogoča nastanek toplotnega obrata in razširjenost vinske trte. Povprečna količina padavin je med 900 in 1000 mm, višja je na privetrnih slemenih. Večina padavin pade med majem in septembrom, najmanj namočena pa je zima.

  
 
Prsti v Osrednjih Slovenskih goricah so zelo raznolike saj so nastale zaradi vpliva številnih naravnih dejavnikov in človeka. Na peščenih, ilovnatih in glinastih kamninah je nastala kisla rjava prst. Na peščeno-prodnatih rečnih nanosih je revna peščena prst, na bolj glinastih pa so za obdelavo pretežke prsti. Na holocenskih ravnicah so bile srednje in močno oglejene prsti, ki so se po hidromelioracijah, globokem oranju in apnenju razvile v razvite hidromeliorirane prsti.
 
Od rastja prevladuje listnati gozd bukve, belega gabra in hrasta doba. Človek je v preteklosti gozdove močno izkrčil ali pa spremenil njihovo sestavo. Danes gozdovi prekrivajo samo še četrtino površja. Jelša in vrba sta ohranjeni samo na melioriranih tleh. Od iglavcev je avtohtoni samo rdeči bor; smreka, jelka in macesen so se sem razširili iz alpskega sveta. Na litotamnijskih apnencih srečamo kakovostne bukove gozdove pri Hrastovcu v slovenskih goricah, Oseku in Benediktu v Slovenskih goricah.
 
Viri:
Slovenija - Pokrajine in ljudje, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1999.
http://www.welcome-to-slovenia.com
http://www.lenart.si
http://www.ribiska-zveza.si
http://www.galerija.ribicija.info
 




naravne_lepote_eng


kulturna_dediscina_ang