rasg las ovtar

Projekti


Izvajanje aktivnosti Lokalne akcijske skupine LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC je zelo kompleksno, zahtevno in hkrati zanimivo delo.


Trenutno izvajamo naslednje aktivnosti:
  • aktivnosti pri izdelavi spominka Osrednjih Slovenskih goric;
  • priprava za izdelavo elaborata za projekt »Mreža muzejev Osrednjih Slovenskih goric«;
  • srečanje lokalnih turističnih vodnikov (organizacija delavnic);
  • del projekta vzpostavitev prodajnih poti na podeželju (organizacija delavnic);
  • izdelava turističnega materiala UE Lenart: turistična karta območja LAS Ovtar, posamezne turistične karte, razglednice in brošure;
  • delavnice in izobraževanja za potrebe uveljavljanja in namembnosti uporabe blagovne znamke Ovtar;
  • z lokalnimi turističnimi vodniki po LAS in ponudba programov izletov in vodenj;
  • izvedba skupnih projektov promocije zaokroženega turističnega območja, povezovanje ponudnikov, uveljavljanje novih prodajnih poti, možnosti trženja.
 
 

Spominek Osrednjih Slovenskih goric
Nosilec projekta: LAS OVTAR Slovenskih goric
 
Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric« v sodelovanju z Razvojno agencijo Slovenskih goric d. o. o. je za potrebe turizma in prepoznavnosti Slovenskih goric, 11. septembra 2008, javno objavilo 1. JAVNI NATEČAJ za izbiro najboljših turističnih spominkov Osrednjih Slovenskih goric. Natečaj se je zaključil 30. novembra 2008, nanj je prispelo 11 predlogov.
 
Sodelujoči predlogi za spominek Osrednjih Slovenskih goric in avtorji:
  1. Glasbeno turistično društvo Klapovüh, Benedikt: Blagoslovljena voda Svetih treh kraljev.
  2. Nataša Kramberger, Jurovski Dol: Polne vreče zgodb, Slovenske gorice: polni žaklji zgodb.
  3. Mlakar Jožefa, Lenart: Ovtar na belem prtičku.
  4. Nika Arnuš, Sveta Trojica: Ohranimo spomin na Slovenske gorice.
  5. OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, Cerkvenjak, Turistični krožek − mentorica Cvetka Bezjak, avtorji: Sara Grdjan, David Kramberger in Nika Blažič: Straško.
  6. OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, Cerkvenjak, Turistični krožek − mentorica Cvetka Bezjak, avtor: David Kramberger: Klopotec.
  7. TIC na vasi za vas, Benedikt: Obeski.
  8. TIC na vasi za vas, Benedikt: Slovenjegoriški klopotec.
  9. TIC na vasi za vas, Benedikt: Drobni promocijski material (prtiček idr.).
  10. Zmago Kokol, Lenart: Poletna in furtušjača oz. ruta.
  11. Zmago Kokol, Lenart: Vodni orešek (trapa natans) z zloženko.
 
Na zasedanjih organov Društva za razvoj podeželja »LAS OVTAR Slovenskih goric« je bila oblikovana komisija za ocenjevanje predlogov za turistični spominek Osrednjih Slovenskih goric.

Komisijo sestavljajo:
  • predstavnica Društva za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric,
  • predstavnica Razvojne agencije Slovenske gorice,
  • predstavnik Območne obrtno-podjetniške zbornice Lenart,
  • etnologinja,
  • umetnostna zgodovinarka
  • kipar.
 

Šestčlanska strokovna komisija je pri izbiri najboljših turističnih spominkov Osrednjih Slovenskih goric upoštevala več kriterijev. Izbrani spominki so unikatni, izvirni, z možnostjo nadaljnjih izpeljav, so funkcionalni, nosijo elemente kulturne in naravne dediščine, izražajo pomembno komponento ohranjanja narave skozi uporabljene naravne materiale, promovirajo območje Osrednjih Slovenskih goric ter omogočajo produkcijo in trženje.
V ožji izbor so se uvrstili trije predlogi. Komisija jim je na drugem zasedanju soglasno podelila prvo mesto in s tem naziv »Spominek Osrednjih Slovenskih goric«. 2. in 3. nagrada iz tega razloga nista bili podeljeni, saj je bilo predloge težko razvrstiti glede na predhodno podane kriterije.

Nagrajeni spominki bodo označeni na embalaži z znakom »Ovtarja« in oznako »Spominek Osrednjih Slovenskih goric«. Pod tem nazivom se bodo spominki tudi tržili.
 
 
Predstavitev izbranih idej za spominek s strani avtorjev

Avtor spominka: Zmago Kokol, Lenart
Ime spominka: Poletna in furtušjača oz. ruta
 
Poletna, furtuh in ruta združeni v spominku.
Ponujam vam troje stvari z opisom in reprodukcijo grafike B. Golje »cimprača« v lični embalaži in zaščitnim znakom Slovenskih goric »Ovtarjem«. Spominek predstavlja del življenja viničarja med obema vojnama prejšnjega stoletja. Bogat kmet (gospodar, veleposestnik) je dal v najem viničarijo (cimprača − manjša hiška iz lesa, ometana z blatom). V proti uslugo je gospodarju obdeloval vinograd. Za preživljanje večje družine revežev je viničar moral vzeti od gospodarja v najem zemljo in jo seveda odslužiti.
Za vsak taberh (en delovni dan viničarja) je po končanem delu, zvečer, gospodar dal »poletno«, majhno tanko kovinsko ploščico z luknjico v kotu. Posamezni kmet je imel svoje poletne z vtolčenimi inicialkami gospodarja in številko. Vrednost dveh poleten je brazda zemlje na najeti njivi.
Predpasnik (furtuh, furtošjača) je bil del vsakdanjega oblačila. V enem delu je narejen iz trpežnega modro obarvanega platna. Veže se spredaj in zgornji del predpasnika (prisl) služi kot žep. Ruta je varovala viničarko pred dežjem in soncem.
Zgodba: za opravljeno delo (dnina, taberh) je viničar dobil poletno.
Vsebina: predpasnik (furtušjača del delovne narodne noše) ali ruta (sestavni del narodne noše), poletne (replika), tekst z grafiko, darilna škatla.


B. Golja, Cimprača, grafika
Zmago Kokol, Lenart, avtor spominka



 
Avtorica spominka: Nataša Kramberger, Jurovski Dol
Ime spominka: Slovenske gorice: polne vreče zgodb, Slovenske gorice: polni žaklji zgodb
 
Spominki Slovenskih goric, ki sem si jih zamislila, so pisane nakupovalne vrečke in platneni žakeljci za shranjevanje živil. Na videz preprosto, zelo uporabno, a tudi posebno – »naše«. Vrečke in žakeljci so namreč izdelani iz tekstila, ki je bil pred tem že v uporabi v Slovenskih goricah. Govorimo o rožastih zavesah, karirastih prtih, delavskih srajcah, barvitih predpasnikih, domačnih odejicah. Tekstil, ki bi ga naše gospodinje vrgle proč, ponovno uporabimo: gre za naravi prijazno idejo reciklirano z ljubeznijo.
Pomembno je, da so zgodbe resnične, dobimo pa jih s pogovorom s tistim, ki je tekstil prej uporabljal(gospodinje, vinarji, ribiči, kuharice ipd.). Preko resnične zgodbe o tem, kaj sta vrečka ali žakeljc prej bila, povemo tudi zgodbo nekega kraja, načina življenja ljudi, po volji podamo turistične informacije ali opišemo stare običaje. Če imamo sto različnih žakeljcev, imamo sto različnih zgodb!
 
Pri nastajanju spominkov tako sodeluje množica ljudi iz širnih Slovenskih goric – izdelovalec spominkov mora namreč tekstil pridobiti na slovenjegoriških domačijah, podstrešjih, kleteh, zgodbe pa sestaviti v pogovoru s slovenjegoriškimi ljudmi. Vse to povzroči, da so zgodbe vedno malo šaljive, polne zanimivih prigod in prešernega smeha, kar v pravšnji kombinaciji v sebi nosi življenje naših krajev.
Žakeljci kot spominki so poleg tega napolnjeni z različnimi plodovi, ki jih ponujajo Slovenske gorice: lanovo seme, kumina, bučna semena, žajbelj, posušeno lipovo cvetje, jabolčni krhlji, lahko tudi domače pecivo... Te plodove prispevajo različni proizvajalci iz vseh Slovenskih goric – izdelovalec spominka mora plodove odkupiti od kmetov, obrtnikov, zeliščarjev po vsej regiji; spominek je zato res »spominek Slovenskih goric«, k vsakemu pa je priložen tudi po en domači recept za uporabo polnila.
 
V prihodnosti tako lahko razmislimo tudi o knjižni antologiji vseh zgodb, ali pa nemara o internetni strani, kjer bodo zgodbe dostopne in bodo služile kot malo drugačen vodič po naših krajih s sloganom: Slovenske gorice: polne vreče zgodb.
 
Nataša Kramberger, Jurovski Dol, avtorica spominka
 

 
Avtorica spominka: Nika Arnuš, Sveta Trojica
Ime spominka: Ohranimo spomin na Slovenske gorice
 
Ideja za izdelek »Ohranimo spomin na Slovenske gorice« je nastala kot odgovor na vprašanja: kaj je tisto kar radi odnesemo s popotovanj, druženj, izletov? Seveda so na prvem mestu utrinki naših doživetij. Kaj nam ohranja spomine na nek prostor, čas, ljudi oz. vsa živa bitja in nas hkrati vrača tja? Kakšen bi lahko bil nek izdelek, spominek, ki ne bi imel samo funkcije »lovljenja prahu«, ampak bi z uporabnikom vzpostavljal nek odnos, mu odkrival značilnosti in vsebine osrednjih Slovenskih goric in ga vabil k raziskovanju različnih možnosti, ki se ponujajo znotraj slovenjegoriškega prostora?
Kadar si človek postavi prava vprašanja se mu odgovor prične ponujati tako rekoč sam po sebi. Izdelek »Ohranimo spomin na Slovenske gorice« kot turistični spominek in dar je pravzaprav namizna igra »spomin«, katero mislim, da vsi poznamo.
 
Embalažna škatlica vsebuje igralne ploščice na katerih so upodobljene nekatere naravne značilnosti, kulturne znamenitosti, nekaj rekreacijskih možnosti, etnološka dediščina in malo kulinarike. Zajema tudi brošuro, v kateri lahko najdemo osnovne informacije in opise narisanih podob. Igralec tako odkriva, se spominja in dopolnjuje svoje znanje o pokrajini na več različnih področjih. Postane aktiven. Spominka si ne odnese samo domov, ampak se lahko z njim tudi preigrava in širi svoje obzorje.
 
Izdelek je namenjen tako obiskovalcem kot tudi domačinom. Mi smo namreč prvi v vrsti, ki se moramo zavedati vrednosti vseh ravni tega geografskega prostora in jih ohranjati aktivne, vključno z nami samimi, tako da ne bo na koncu ostal res samo še naš spomin!
 
Izdelek je narejen iz naravnih materialov, in sicer lepenka za embalažo in ploščice, ter reciklirani papir za brošuro. Saj se tukajšnji prebivalci, ki živimo v sožitju z naravo, zavedamo pomembnosti ohranjanja te enkratne naravne dediščine za radost nas samih, bodočih rodov in vseh obiskovalcev, ki si je želijo deliti z nami.
Nika Arnuš, Sveta Trojica, avtorica spominka




PRIHAJA NAŠ ČAS – ČAS PODEŽELJA

Stekel je projekt »Prodajne poti na podeželju Slovenskih goric«
Aktivnosti: marec– julij 2009

Gotovo vas je pot že zanesla v nekatere predele Slovenije ali pa ste imeli možnost to videti v tujini ali na TV; namreč urejene prodajne poti in možnost neposredne prodaje na domu pridelkov, izdelkov ali storitev na kmetijah. Pa ste pomislili, kako bi lahko to organizirali tudi na našem območju. Saj je vendar ta oblika neposredne prodaje za ponudnika in kupca najugodnejša. Res pa je, da zahteva urejeno infrastrukturo: ceste, označbe, telefon, internet, urejena dvorišča in prodajne prostore. Večino tega že imamo oziroma to zmoremo še postoriti skupaj s pomočjo ustreznih strokovnjakov in podpore občin. Zato je Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric« pristopilo k uresničevanju projekta »Prodajne poti na podeželju«.

S tem projektom, ki bo sofinanciran tudi iz sredstev Evropske unije, želimo doseči naslednje rezultate:
  • vzpostaviti prodajne poti na območju LAS Ovtar Slovenskih goric,
  • uveljaviti ustrezne oblike neposredne prodaje na domu,
  • uveljaviti nove prodajne poti / sejmi, posebne prodajalne, mobilne stojnice, idr./,
  • povezati ponudnike v ustrezno organizacijsko obliko,
  • uveljaviti skupno blagovno znamko,
  • izdelati ustrezen promocijski material, informacijske table ter razviti različne oblike promocije,
  • nuditi pomoč zainteresiranim ponudnikom pri izdelavi vseh vrst dokumentacije za pridobivanje finančnih sredstev s strani države in EU,
  • omogočiti oglede in prenose dobrih praks,
  • organizirati ustrezne izobraževalne vsebine.

1. delavnica:
Milena Kulovec, univ. dipl. inž. kmet., iz  KGZ Slovenija je spregovorila o možnostih razvoja dopolnilnih dejavnosti  na podeželju in zakonodaji.

delavnica las ovtar delavnica las ovtar

2. delavnica: dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole s Ptuja, nam je predstavil vrste in oblike prodaje na podeželju; dr. Domen Zupančič, iz Fakultete za arhitekturo, je poudaril pomen urejenosti podobe in trženja podeželskih pridelkov in izdelkov.

delavnica las ovtar delavnica las ovtar

3. delavnica: Vida Šavli, predsednica društva je skupaj z župani podrobneje predstavila projekt in izvedeno anketo ter SWOT analizo.

delavnica las ovtar delavnica las ovtar delavnica las ovtar

Udeleženci delavnic so z zanimanjem prisluhnili podanim vsebinam in se strinjali, da je projekt nadvse potreben in koristen. Iz svojih izkušenj pa so opozarjali na strogo in nedorečeno zakonodajo, neusklajeno delo inšpekcijskih služb, davčno zakonodajo in včasih tudi na pomanjkanje izvirnih idej. Zato bomo v nadaljevanju projekta, ki je načrtovan v dveh delih, organizirali še tiste vsebine izobraževanj, katere nam bodo razjasnile vse dileme in nam pomagale do čim boljših zamisli in realizacij projekta. Prvi del projekta je zaključen; njegovi cilji so doseženi, saj smo preko delavnic in  medijev animirali in s projektom seznanili zelo širok krog zainteresiranih. Vse te pa vabimo, da se nam pridružijo tudi v drugem delu projekta, ko se bo začela njegova konkretna uresničitev.

Vse bolj smo prepričani, da prihaja naš čas, čas podeželja. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da morajo za svoje zdravje poskrbeti predvsem sami. To pa pomeni: zdrava hrana, poznavanje pridelovalcev hrane, okolja, v katerem hrana uspeva, ugodne cene, stik z naravo, sprostitev in gibanje v čisti naravi, socialni stiki s podeželskimi prebivalci, idr.
Tu pa se začne tudi turistična ponudba podeželja z bogato tradicijo, kulturno in naravno dediščino tega prostora. V izdelavi so programi turističnih ogledov po posameznih občinah in na celotnem območju vseh šestih občin. Pripravljajo jih usposobljeni lokalni turistični vodniki skupaj z Razvojno agencijo. Želimo, da se v to ponudbo vključi tudi prodaja na domu.

Primeri dobre prakse so že vidni v občini Sveta Ana, kjer prizadevni domačini in društva ob izdatni podpori in razumevanju občine že žanjejo prve uspehe. Prodaja na domu je del njihove ponudbe. Samo začeti je treba.

Tržne poti ekoloških proizvodov v nekaterih evropskih državah:
graf tržne poti rasg las ovtar

MOŽNOSTI RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA PODEŽELJU

Povzetek vsebine druge delavnice Prodajnih poti podeželja, avtorica: Milena Kulovec, univ. dipl. inž. kmet., iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sektor za kmetijsko svetovanje.

Zakonska osnova za možnost razvoja dopolnilnih dejavnosti:
  • Zakon o kmetijstvu (Ur. list 45/08)
  • Uredba o vrsti, obsegu in posebnih pogojih (Ur. list RS 61/05) in drugi pravilniki

Kaj je dopolnilna dejavnost?
Dopolnilna dejavnost je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki jo opravljajo na kmetiji in omogoča boljšo izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji (Zakon o kmetijstvu Ur. l. RS št. 45/08).
Katere dejavnosti štejejo za dopolnilne?
V skladu z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti se štejejo:
  • predelava, obdelava in dodelava kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov,
  • prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij,
  • turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost),
  • dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (npr. oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki krušni peči, etnološke zbirke in etnološka dejavnost)
  • pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov,
  • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem (ne velja za storitve strojnih krožkov),
  • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,
  • zbiranje in kompostiranje organskih snovi,
  • ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib,
  • aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.

Kje lahko opravljamo dopolnilno dejavnost?
  • na zemljiščih in v objektih v lasti, najemu ali zakupu lastnika ali družinskih članov;
  • v skupnih objektih;
  • izven kmetije pa dejavnosti, ki jih zaradi narave dela ne moremo opravljati na kmetiji (storitve z mehanizacijo).

Kaj je dohodek od dopolnilne dejavnosti?
Dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu, na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo pa 3 povprečnih plač na zaposlenega v RS.

Fizični obseg dejavnosti:
  • Priprava piva: 52000 l/letno.
  • Gostinska dejavnost: 60 sedežev, 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, skupaj max. 30 ležišč.
  • Peka kruha: 13500 kg/leto.
  • Peka potic, peciva in izdelave testenin: do 2000 kg/letno.

Pogoji:

a) velikost kmetije:
kmetija mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primerljivih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov. Za 1 ha primerljivih površin po zemljiškem katastru se šteje:
  • 1 ha njiv,
  • 2 ha travnikov oz. ekstenzivnih sadovnjakov,
  • 4 ha pašnikov,
  • 0,25 plantažnih sadovnjakov, vinogradov, hmeljišč,
  • 0,2 ha vrtov, tudi rastlinjakov,
  • 8 ha gozdov,
  • 5 ha gozdnih plantaž,
  • 6 ha barjanskih travnikov oz drugih površin.

b) posebni pogoji:

  • za turizem: 30 % vrednosti lastnih surovin, 30 % kupljenih v trgovini, 40 % od drugih kmetij.
  • za predelavo živil rastlinskega izvora: 50 % lastne surovine ostalo od drugih kmetij.
  • za predelavo živila živalskega izvora za prodajo končnemu potrošniku: 100 % lastna surovina (registrirani obrati).

Nosilec dejavnosti
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Priglasitev dejavnosti
  • Registracija dopolnilne dejavnosti na začetku vlaganj – vloga na MKGP (Ur. l. RS 79/05) – za davčne namene.
  • Za opravljanje dejavnosti, izpolnjevanje pogojev – na upravni enoti s posebno vlogo (Ur. l. RS 83/05).
Podrobnejše pogoje za opravljanje turistične dejavnost na kmetiji urejajo predpisi s področja gostinstva (Zakon o gostinstvu).
Poleg uredbe, ki jo je sprejela vlada, je potrebno upoštevati tudi druge podzakonske predpise (npr. veterinarske, sanitarno-zdravstvene predpise itn.), ki so specifični za posamezno dejavnost.

Društvo za razvoj podeželja »LAS – OVTAR Slovenskih goric«


 




Prodajne poti na podeželju - anketni vprašalnik