rasg las ovtar

Osrednje Slovenske gorice


Osrednje Slovenske gorice predstavljajo jedrni del Srednjih Slovenskih goric in se raztezajo na površini 204,50 km2. Ležijo v objemu občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sv. Jurij v Slovenskih goricah in tako celostno povezujejo Upravno enoto Lenart in Lokalno akcijsko skupino - LAS OVTAR Slovenskih goric. Bližina urbanega okolja je prednost tega dela območja. Pomurska avtocesta prečka celotno območje, Maribor je od tod oddaljen le 20 km, bližina Ptuja in Gornje Radgone pa je zanemarljiva.

Kje se nahajamo?




Vir: Geodetski zavod Slovenije, 2008


Slovenske gorice na tem območju kažejo dva obraza. Čez njihovo južno tretjino poteka od zahoda proti vzhodu široka dolina Pesnice, na severnem in južnem robu pa se dviga za okrog 50 do 100 metrov višje gričevje. Reka Pesnica zaznamuje velik del tega območja in z njo se povezujejo številni pritoki in jezera, ki so nastala ob njej (Pristava, Komarnik, Radeško jezero in Trojiško jezero). Ob omenjenih jezerih se je pričel razvoj turizma in s turizmom povezanih aktivnosti, prostočasnih dejavnosti in druge zanimivosti.

Vzhodni del območja Krajinskega parka Kamenščak – Hrastovec zajema mogočni grad Hrastovec z grajskimi ribniki in deloma Hrastovškimi gozdovi, ki tod kažejo podobo osamelega krasa. Manjša utrdba se je na tem mestu omenjala že v 13. stoletju, grad pa šele po letu 1443. Grad je prišel v posest Herbersteinov leta 1481; takrat se je začelo večstoletno obdobje rasti. Na gradu Hrastovec se je med številnimi potovanji rad ustavljal znameniti svetovni popotnik in polihistor 16. stoletja Sigmund Žiga Herberstein.
Na širšem območju je vrsta mineralnih vrelcev, ki še niso povsem izkoriščeni. Se pa v občini Benedikt aktivno ukvarjajo z njihovo izkoriščenostjo v turistične termalne namene v prihodnosti.

Arheološke najdbe kažejo, da se je prva kolonizacija osredotočila na rečne terase in vrhove goric. Primere prastarih bivališč so odkrili na Andrenskem in Porčičkem vrhu. V antiki je bila najbližja rimska postojanka Poetovio (Ptuj). Čez robne dele območja sta peljali rimski cesti Ptuj – Lipnica in Ptuj – Radgona. Sredi Slovenskih goric preseneča vrsta antičnih ruševin, ki govori za sklenjeno naselitev od srednjega toka Pesnice vzdolž potoka Drvanje do zgornjega toka Ščavnice. To so zatišne enklave predrimskega prebivalstva, ki se je ohranilo odmaknjeno od rimskih poti.

Po vdoru Frankov je prišel večji del ozemlja v sestav spodnje panonske mejne grofije. V 9. stoletju se je povezala s Kocljevo panonsko kneževino ter doživela kratkotrajno politično in cerkveno osamosvojitev. V 10. in 11. stol. so tod pustošili Madžari, proti katerim so gradili strelske dvorce.

Prvi so se na tem območju uveljavili admontski benediktinci, ki so si pridobili obsežna posestva. Njihovo selišče Radehova se omenja že l. 1150. Ker se je malo zatem v neposredni bližini pojavila tudi Lenartova cerkev, lahko ob njej slutimo zametek današnjega občinskega središča občine Lenart. Večina vasi je sčasoma močno napredovala. O naseljevanju ozemlja govori tudi razvoj cerkvene organiziranosti. Do 14. stoletja ni bilo v Osrednjih in Vzhodnih Slovenskih goricah še nobene župnije. Najstarejša cerkev pri Benediktu naj bi bila zgrajena že l. 1050.

Gospodarski razvoj v tem območju, je bilo do leta 1965 nedefiniran in prazen. Šele po letu 1970 je gospodarski razvoj omogočil nove zaposlitve in nove poslovne obrate, na kar je vplivala ugodna lega in komunalno opremljeno zemljišče. Danes se vse občine in gospodarski subjekti, civilna iniciativa in posamezniki vključujejo v razvoj tega dela čudovitih Osrednjih Slovenskih goric. Da je t.i. butični turizem v teh vinorodnih, sadjarskih krajih še tako zanimiv pričajo tudi potrebe po razvoju turistične infrastrukture, tako pohodniških, tematskih, kolesarskih poti, kot turistične ponudbe s turizmom na kmetijah, prenočišči, z odlično domačo hrano, bučnim oljem, jabolki, suhim sadjem, medenimi izdelki in še bi lahko naštevali.

Osrednje Slovenske gorice so prostor, kjer lahko razvajate telo in duha, se okrepčate in kaj odličnega odpeljete tudi domov. Prijazni ljudje, prijetno vzdušje neokrnjene narave Vas bo vedno zamikalo tako, da se boste v ta lep del Slovenije radi vračali.

Prisrčno vabljeni!