rasg las ovtar

Projekti v letu 2010

OVTARJEVA PONUDBA

Nosilec projekta: LAS Ovtar Slovenskih goric


Delovno srečanje projekta Ovtarjeva ponudba 2010

Društvo za razvoj podeželja »LAS Ovtar Slovenskih goric« je v ponedeljek, 13. 12. 2010 v sodelovanju z Osnovno šolo Lenart, Vrtcem Lenart, Kmetijsko zadrugo Lenart z.o.o., Kmetijsko svetovalno službo Lenart, PAF d.o.o. in Razvojno agencijo Slovenske gorice pripravilo delovno srečanje z naslovom: Kako zagotoviti lokalno prehransko samooskrbo za naše najmlajše?

Uvodnemu delu predstavitve projekta Ovtarjeva ponudba 2010 in obstoječega stanja (Vida Šavli, predsednica LAS Ovtar Slovenskih goric) je sledila predstavitev pomena lokalne prehranske samooskrbe za naše najmlajše z vidika potreb vrtca oz. šole (Marjan Zadravec, ravnatelj OŠ Lenart) ter obstoječa ponudba kmetijskih pridelkov in proizvodov iz lokalnega okolja (Kristina P. Vračič, direktorica KZ Lenart z.o.o. in Tuš Branko, direktor PAF d.o.o.).

Prehranska samooskrba v Sloveniji je vsak dan slabša. Po nekaterih podatkih ima Slovenija le še 30 % samooskrbe z lokalno pridelano hrano. Kupujemo najcenejše, pripeljano iz različnih koncev sveta, domača, sveža hrana pa postaja redka dobrina. »Ali res mora biti tako?« so skušali v razpravi odgovoriti sodelujoči člani projektne skupine, kmetje, ponudniki kmetijskih pridelkov, ekoloških kmetij in integrirane pridelave.

Z zagotavljanjem enega toplega obroka se otrokom zagotavlja enakost, vendar bo naše najmlajše potrebno že doma pripraviti, da kar je lepo na oko ni nujno, da je dobro in zdravo za telo. V kmetijstvu je nemogoče zgolj gledati na ekonomski vidik, ker »se skoraj nič večne izplača«, domači pridelki niso cenjeni, agresivna reklama uvoženega velikokrat »nezdravo pridelanega« ceni ponudbo, hiter tempo življenja preprečuje način zdravega prehranjevanja. Največkrat pa pridelovalec porabi preveč časa in denarja za mučno birokratizirano dokazovanje (ker ni zaupanja), da je njegova hrano zdravo pridelana oz. obdelana. Pri vsem tem pa država ne pomaga samozaposlovanju na podeželju; delo kmeta je premalo cenjeno.
Večina prisotnih je projekt podprla in ponudila sodelovanje. Zavedamo se, da bo pri njegovi realizaciji potrebno odstraniti mnoge ovire (birokratske) in tudi čisto človeške kot so zavist, nezaupanje… toda začeti je potrebno.

Podana je bila potreba po dopolnitvi projektne skupine s strani ponudnikov, odziv ponudnikov je bil dober, pozdravili so idejo in realno priznali, da potrebujemo veliko več sredstev za promocijo lastne ponudbe.

Naš cilj je organizirati mrežo domačih-lokalnih ponudnikov tako, da bodo lahko enakopravno konkurirali na javnih razpisih šol in tudi drugih institucij. Del projekta bo namenjen tudi izobraževanju s področja zdrave pridelave hrane, trženja pod blagovno znamko Ovtar, različne zakonodaje in ostalega, kar je potrebno za odgovoren odnos pri samooskrbi otrok.